Kaj pomeni strateško vodenje podjetja?

Zakaj je smiselno, da nasledniki čimprej prevzamejo polno odgovornost za vodenje podjetja? Ker je to največji izziv prenosa družinskega podjetja! Kar dvema tretjinama  to ne uspe!

Posledično prenos že srednjeročno preživi zgolj tretjina družinskih podjetij. V tretjo generacijo se prenese le še vsako sedmo podjetje! Zakaj?

Ker podjetniki delajo tri ključne napake:

• Z resnim razgovorom o prenosu čakajo praktično do upokojitve;
• Nasledniki nimajo lastne vizije in strategije nadaljnjega razvoja poslovanja;
• Ni jasno določeno, kdaj se bodo dokončno umaknili in prepustili strateško vodenje naslednikom.

Kaj sploh pomeni strateško vodenje?
Večina ustanoviteljev si tega vprašanja ni nikoli zastavila. Odločali so se glede na potrebe trga. Tudi investicije so izvajali glede na povpraševanje kupcev.
Obenem so bili pripravljeni delati »do onemoglosti« za dosego svojega cilja.
Večina prenosov podjetij se izvaja na več naslednikov. To pomeni:

• Družinsko podjetje postaja solastniško, ker ga prevzemajo bratje in sestre;
• Čeprav je to še vedno družina, imajo nasledniki tudi svojo družino;
• Nasledniki nimajo enake energije, kot so jo imeli ustanovitelji.

S tem ni popolnoma nič narobe. Dejstvo pa je, da mlajše generacije ne želijo več delati na enak način. V tem trenutku jim to tudi ni potrebno. Danes imamo vsega dovolj in še preveč. Zato je utopično pričakovati, da bodo nasledniki enako »grizli za vsako ceno«, kot so to počeli njihovi starši!

Strateško vodenje podjetja pomeni, da:

1. Lastnik/-i (skupaj) določi/-jo jasno vizijo razvoja podjetja za naslednjih 3 do 7 let.
2. Natančno razdela/-jo poslovno strategijo po korakih, kako bodo to dosegli.
3. Jasno jo komunicira/-jo tudi vsem (ključnim) zaposlenim za dosego cilja.

Ste to že kdaj naredili? Če niste, se ne jezite na zaposlene. Če jim ni jasno, kaj se od njih pričakuje, pač ne bodo sledili vaši (nejasni) viziji. Ker je ne poznajo. Če je bila komunikacija »mimobežna«, je niso razumeli. Nujna je jasnost na vseh nivojih.

Še posebej je to pomembno, ko gre za prenos družinskega podjetja na naslednike. To v praksi pomeni, da mora biti jasno:

• kdo bo prevzel odgovornost za uspešno nadaljevanje poslovanja v prihodnosti;
• kaj pripada staršem in ostalim – bratom oziroma sestram in njihovim družinam;
• koliko bo to prevzemnika/-e stalo oziroma kakšna je obligacija zanje.

Ko ta in še vrsto podobnih vprašanj na MoST inštitutu postavimo družini, se starši čudijo, zakaj marsikatere/-ga naslednika/-e postane strah. Kako jih ne bi?

Večina namreč nima jasne poslovne vizije in strategije poslovanja v nadaljevanju (delajo po inerciji?), pogosto je starše strah, da bodo nasledniki »zavozili« njihov dolgoletni trud, nasledniki pa nočejo delati na enak način, kot so delali starši.

Ste že kdaj slišali za medgeneracijske razlike? Seveda ste. Točno to zelo učinkovito usklajujemo na MoST inštitutu. Pomagamo doseči dogovore, ki bodo pomirili vsakega družinskega člana. Obenem bodo zelo učinkoviti za nadaljevanje družinskega poslovanja.

Primer: Podjetnik še vedno čaka

Pred sedmimi leti me je že takrat upokojeni gospod po predavanju povabil na kavo. Imel sem čas, ker sem čakal, da se sestanem z neko drugo stranko. Gospod mi je razložil svojo stisko in dogovorila sva se za brezplačno srečanje.

Njegovi največji izzivi:

• Takrat je bil star 69 let.
• Sin in hči nista bila zainteresirana za prevzem odgovornosti.
• Vnuk se je ravno takrat odločil študirati ekonomijo, kar se mu je zdela dobra opcija.

Napaka! Spraševal sem ga, če bo čakal še pet let in potem ugotavljal, kaj razmišlja vnuk. Odsvetoval sem mu ta korak, ker je prenos odgovornosti proces, ki naj traja vsaj nekaj let. Tega časa ni imel in videl sem velik problem v odlašanju pri odločitvi.

Ker mu moj nasvet ni bil všeč, sva takrat zaključila. Lansko leto me je ponovno poklical. Razlog – vnuk je doštudiral in sedaj je čas za »akcijo«. Dogovorili smo se, da bomo na MoST inštitutu preverili motivacijo in pripravljenost vnuka. Izvedli smo konkreten proces preverjanja.

Ko smo razdelali vse pluse in minuse, se je vnuk raje odločil za varno službo v bančnem sektorju. Ni imel poguma stopiti v velike dedkove čevlje. Največji rizik se mu je zdela dedkova starost. Zavedal se je, da lahko dedek čez noč odide. Sam ni imel nobenih podjetniških izkušenj.

Dedek je spet na istem. Razen, da sedaj šteje že 3/4 stoletja. Predlagali smo mu druge rešitve, od klasične prodaje do iskanja naslednika v zaposlenih in zunanjih krogih. Nobena rešitve mu ne diši. Še vedno polaga upe na vnuka, ki naj bi si počasi premislil … Vso srečo.

Dejstvo je, da dolgoročno obstanejo družinska podjetja, ki:

• načrtujejo prenos odgovornosti na naslednike;
• imajo jasno zastavljen vsebinski in časovni načrt prenosa pristojnosti;
• se zavedajo, da je to bistvo preživetja podjetja na dolgi rok in ne davki, pravo …

Če nimate jasnosti, nas pokličite. Z veseljem vas usmerimo v učinkovito načrtovanje.