Kako se učinkovito zaščititi pred soncem

Poletni meseci prinašajo dodatna tveganja za zdravje delavcev na prostem zaradi izpostavljenosti UV-sevanju in toplotnim obremenitvam. Dolgotrajna in ponavljajoča izpostavljenost UV-sevanju povzroča trajne okvare kože, velike toplotne obremenitve pa lahko neposredno ogrožajo tudi življenja izpostavljenih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je kar 90 % primerov kožnega raka posledica izpostavljenosti UV-sevanju.

Kožni rak (brez malignega melanoma) je najpogostejši rak v Sloveniji – na leto zboli več kot 4.000 oseb. Poleg tega lahko UV-sevanje povzroči opekline z oteklinami in mehurji, začasno izgubo vida, sivo mreno ali poškodbe mrežnice in je vir toplotnih obremenitev. Zato je pomembno, da se pred soncem učinkovito zaščitimo tako pri delu kot tudi prostočasnih aktivnostih na prostem.

Velik delež primerov kožnega raka je posledica UV-sevanja, kar pomeni, da jih je mogoče v veliki meri preprečiti. Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Najpogosteje so delu na soncu izpostavljeni krovci, tesarji, delavci v gradbeništvu, vrtnarji, vzdrževalci zelenih površin v mestih, delavci v kmetijstvu, na poljih, komunalni delavci, delavci v vzdrževanju in obnovi transportnih poti. Ne gre zanemariti izpostavljenosti zaposlenih v turizmu in poklicih, ki na prostem izvajajo različne oblike nadzora varnosti, kot so redarji, policisti, vojaki. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je kar 20,8 % delavcev v EU redno izpostavljenih sončnemu UV-sevanju pri svojem delu, vendar jih veliko dela brez ustrezne zaščite.

Maligni melanom je od vseh vrst rakov kože najbolj nevaren in kot takšen prevladujoči vzrok smrtnosti zaradi raka kože. V Sloveniji za melanomom vsako leto umre več kot 120 ljudi. Zaskrbljujoče je, ker sodi med rakave bolezni, pri katerih incidenca v zadnjih desetletjih najbolj strmo narašča. Letno na novo zboli več kot 800 prebivalcev Slovenije, kar ga uvršča na šesto mesto med vsemi novoodkritimi primeri raka. Opekline v otroštvu so dokazano dejavnik tveganja za pojav melanoma v kasnejših letih, zato je toliko bolj nujna zgodnja preventiva ne samo odraslih, ampak tudi otrok.

Zaščitni ukrepi na delovnem mestu

Zaščita delavcev pred UV-sevanjem je pomembna predvsem v poletnih mesecih, ko je UV-indeks 3 ali več. Preventivni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti so različni in se med seboj dopolnjujejo. Vključujejo spremembo delovnega časa, ustrezna delovna oblačila, ki ščitijo pred UV-sevanjem, ter prilagoditev delovišč. V primeru, ko gre za preprečevanje izpostavljenosti UV-sevanju, je sončna krema del zaščitnih sredstev, tako kot je to ustrezna delovna obleka. Pomemben del preventivnih ukrepov sta tudi redno izobraževanje in osveščanje izpostavljenih delavcev. Žal še vedno, zlasti na gradbiščih, velja napačno prepričanje, da je poleti najboljše delati v kratkih rokavih. Da bi spremenili takšna prepričanja in slabe navade delavcev ter preprečili delo v neustreznih oblačilih, je pomembno izpostavljati pomen zaščite kože. Nekatera podjetja pred začetkom poletne sezone v okviru promocije zdravja pri delu organizirajo predavanja za zaposlene, na katerih jih seznanijo s tveganji zaradi izpostavljenosti soncu in z učinkovito zaščito pred soncem. Takšna predavanja so primerna tudi zaradi tega, ker zaposleni soncu niso izpostavljeni samo na delovnem mestu, ampak tudi sicer, in ker z boljšo ozaveščenostjo prispevajo k preprečevanju izpostavljenosti svojih domačih, zlasti otrok. To je še posebej učinkovita preventiva, ko gre za maligni melanom.

Dr. Andrea Margan, dr. med., svetuje: »Delodajalci naj organizirajo delo tako, da bo izpostavljenost UV-sevanju med 10. in 17. uro čim krajša. Omogočijo naj delo v senci oziroma naj delovišča in delovne stroje opremijo s premičnimi ali fiksnimi senčniki oziroma zastori. Če je delo nujno tudi v času največje vročine in najvišjega UV-sevanja, naj bo organizirano tako, da delavci opravljajo težja dela zgodaj zjutraj in imajo kratke 2- do 5-minutne odmore vsakih 30 minut. Delavcem je potrebno zagotoviti kakovostna delovna oblačila takšna, ki ščitijo pred UV- žarki, ter primerna zaščitna sončna očala in pokrivala. Delovna oblačila, ki vključujejo majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače, morajo biti dovolj ohlapna in lahka, da omogočajo izhlapevanje znoja, in dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Na izpostavljenih deloviščih je potrebno zagotoviti zadostne količine brezalkoholnih pijač in zaščitne kreme s primernim faktorjem (najmanj 30). Pri tem je pomembno, da zaposleni vedo, kakšna je pravilna raba zaščitnih krem. Za osvežilne pijače priporočamo vodo brez okusa ali z blagim okusom mete in/ali limone. Gazirane in sladke pijače niso primerne, tako kot tudi ni primerno uživanje mrzlih pijač.«

Toplotna obremenitev pri delu na soncu

Tveganje, ki ga predstavlja sonce, ni le UV-sevanje, ampak tudi toplotna obremenitev. Tveganje za toplotno preobremenitev narašča z intenziteto dela, ki se opravlja, in je še posebej nevarno, ko delavci na soncu opravljajo težka fizična dela. Daljša izpostavljenost visokim temperaturam ob pomanjkanju zadostnega vnosa tekočine zaradi prekomernega znojenja vodi v dehidracijo in pregrevanje telesa. Dr. Andrea Margan, dr. med., svetuje: »Delavce je pomembno naučiti prepoznavati zgodnje znake dehidracije. Ti se v laični praksi najlažje spremljajo v količini in barvi urina. Temnejša kot je barva urina, večje je tveganje dehidracije. Manj pogosto odvajanje urina je tudi znak grozeče dehidracije. Svetuje se kozarec tekočine na vsakih 15 do 20 minut, kar znaša od šest decilitrov do enega litra na uro oziroma po potrebi. Dehidracija telesa namreč lahko povzroči zdravstvene težave, kot so slabost, glavobol, omotičnost in vročinski krči, v skrajnih primerih pa tudi vročinsko kap, ki zahteva takojšnjo medicinsko pomoč.« Delu pri visokih temperaturah bi se morali delavci postopno privajati in omogočiti telesu, da se v obdobju 5 do 14 dni ustrezno prilagodi.