Pomen odnosov pri vodenju

»Ljudje so bogastvo podjetja« naj ne bo le fraza. Iz kateregakoli zornega kota pogledamo, so v ospredju ali ozadju vsakega uspešnega podjetja ljudje. Od fizičnega dela pretovarjanja paketov, administrativnih del pa vse do popolne avtomatizacije procesov, kjer so prav tako v ozadju ljudje, ki programe programirajo, izvajajo spremljanje, nadgrajevanje, izboljšave ipd. Tako bo ostalo vse do popolnega prevzema umetne inteligence. Do takrat pa je prav, da na pomembno, če ne prvo mesto po pomenu, postavimo človeka. In prav na vsako osebo lahko vplivamo, če le vemo kako!

Vodja

Vodja je s strani podjetja pooblaščena oseba, ki prenaša in vpliva zamisli lastnikov in podjetja do zaposlenih. Ta vpliv običajno vključuje prenašanje pravilnikov in pravil podjetja, ki so zapisani v dokumentih kot so Varstvo pri delu, Organigram, Pravilnik o vedenju, Pogodba o zaposlitvi, Pravice in dolžnosti, Zlata pravila prodaje, različni postopki in procesi, Kultura podjetja, poslanstvo, vizija ipd. V bistvu gre za zakon podjetja, ki se mu strokovno reče Kanon.

Drugo, kar vodja prenaša do zaposlenih so navodila. Vodja ima v svoji glavi neko zamisel, ki jo s pomočjo komunikacije v obliki navodila prenaša do zaposlenih. Iz prejšnjih vsebin že vemo, da lahko vodja navodilo pove, napiše, nariše ali pokaže. V vsakem in v vseh primerih prihaja do prenašanja zamisli, ki jo ima vodja. Ker pa imajo zaposleni drugačne zamisli, ni nujno, da se sporočilo tudi prenese.

Zaposleni

Sporočilo, ki ga prenaša vodja v idealnem scenariju naleti na primeren odziv in zaposleni nalogo tudi naredi kot je treba. Pogosto pa se zgodi, da sporočilo naleti na oviro ali kdaj celo odboj. Zaposleni, podrejeni, sledilci oziroma kakorkoli jih hočemo poimenovati so tisti, ki bodo izvajali (ali pa tudi ne) navodila vodij. Zato ni dovolj, da so vodje specialisti za tehnične in strokovne zadeve ampak so strokovnjaki tudi na pomembnem področju vplivanja na svoje zaposlene – komunikaciji. Utopično pričakovanje je, da vodja da desetim zaposlenim navodilo naj gredo levo in bo vseh deset šlo v levo. Če da, potem kapo dol. Še večkrat pa se zgodi, da gredo štirje levo, dva desno, eden naprej, eden nazaj, dva pa se sprašujeta zakaj. Frustrirajoče, vem, a takšna je lahko realnost.

Vprašanje za milijon denarjev je: »Kaj naj naredim, da bodo ljudje sledili mojim navodilom?«

Zaposleni imajo v svojih predstavah svoje zamisli. Nikoli, ampak res nikoli nimajo v svojih glavah enakih zamisli kot jih ima vodja. Prav zato je zelo pomembno, da vodja zna zelo natančno in jasno podati naloge. O tem sem že govoril v enem preteklih naslovov o dajanju navodil. Če ne verjamete, da ima vsaka oseba svoje zamisli, lahko svoji ekipi postavite par vprašanj in primerjate odgovore. Npr. Katere so vrednote podjetja? Kaj pomenijo? Pomisli na žogo. Kakšno žogo si predstavljaš? Pomisli na avto. Kakšen avto si predstavljaš? Pomisli na jabolko. Kakšno jabolko si predstavljaš? Pomisli na rezultat. Kaj si predstavljaš kot rezultat? Zagotavljam, da ne boste dobili niti dveh enakih odgovorov, kar je povsem normalno. Ljudje imajo v svojih zamislih povsem različne predstave. Naloga vodje je, da te predstave poenoti, da si vsak posameznik v skupini in cela skupina predstavlja enake stvari, naloge.

Ljudje smo odnosna bitja. To pomeni, da v svojem življenju potrebujemo druge ljudi. Da nam pomagajo, usmerjajo, nas učijo, pohvalijo, kdaj kritizirajo, objamejo, potolažijo, dajo denar (plačo), vzamejo denar itd. Se pravi, da z drugimi ljudmi zadovoljujemo svoje potrebe. Na nek način se zdi, da smo zelo egocentrična bitja, saj se po opisu vse vrti okrog nas. Vendar s tem ni nič narobe, ker tudi drugi ljudje ves čas nekaj potrebujejo od nas. Zaradi tega prihaja do interakcij, ki jih imenujemo odnosi. V odnosih ves čas vplivamo na druge. S svojim mnenjem, izkušnjami, pripombami in za vodje pomembno, z navodili.

Vendar vsak vpliv ni doseže svojega namena. Nekatere osebe upoštevamo, druge občasno, spet tretje absolutno ne. Ko pogledamo bolj natančno komu zaupamo in komu ne ugotovimo, da upoštevamo tiste ljudje, ki jim zaupamo, se pravi, ki so nam odnosno bližje. Strokovno gledano se to zgodi zato, ker smo zadovoljili odnosne potrebe ljudi in rezultat je, da nam (povsem nezavedno in spontano) dovolijo vpliv. Se pravi, če vodja želi vplivati, da ga ljudje upoštevajo mora z njimi zgraditi dober odnos. Kako bomo to dosegli bom razložil v enem naslednjih člankov. Za zdaj naj obvelja, da je vpliv vodje pogojen z odnosi, ki jih ima z zaposlenimi. Odnosi niso le še ena izmed praznih floskul ampak dobesedno odločajo, kako se bodo zaposleni odzvali na neko informacijo kot je navodilo. Koliko podjetij in vodij se zaveda, da so rezultati v tesni relaciji z odnosi v podjetju?

Cilj

Cilji so motiv zakaj so ljudje v podjetju sploh skupaj. Vsi skupaj in vsak zase imajo cilje. Pomagajo nam organizirati vire v točno določeni smeri. Kako določiti in postaviti cilje, da jih bomo lahko tudi dosegli se bomo tudi lotili v nadaljevanju člankov povezanih z vodenjem. Za našo temo doseganja rezultatov se bomo zadovoljili z predpostavko, da ima podjetje in vodja nek cilj. Ta je običajno izražen v obliki merskih enot npr. v denarju, kosih, prometu, izmetu, dolžini, hitrosti in podobno. Nekateri so zelo specifični, drugi bolj splošni a generalno gledano, si podjetja in vodje postavljajo cilje. 

Cilji niso nič magičnega, dajejo nam smer in organizirajo vire, ki jih potrebujemo, da nek cilj dosežemo. Predvidevajmo, da je za vsako nalogo tudi cilj ali več ciljev. V dobri praksi to pomeni, da je vodja skupaj z nalogo prenesel tudi cilj, ki je s primernim vplivanjem postal tudi cilj skupine in vsakega posameznika. Zdaj je čas, da se zaposleni lotijo nalog.

Aktivnosti

Aktivnosti so način, kako porabljamo svoje vire, kamor štejemo našo energijo (trud), znanje, izkušnje, druga sredstva in čas. Vsi smo v svojih karierah že srečali ljudi, ki zelo veliko delajo vendar ne generirajo rezultata. Oziroma ga generirajo, vendar je ta rezultat negativen v primerjavi z zastavljenimi cilji. To ni pravi namen. Pravi namen je, da dosežemo cilj s čim manj viri.

V organizacijah in splošno v življenju se namesto aktivnosti bolj pogosto uporablja izraz delo. Vsak posameznih se torej loti dela na svoj specifičen način. Idealno bi bilo, da je ta način, smer dela (cilj), čas do cilja in ostali dejavniki enak zamislim vodje. Le tako bomo lahko prišli do želenega cilja.

Rezultat

Rezultat je posledica aktivnosti-dela. Kljub temu, da kdaj zna biti zelo boleč na rezultat glejte le kot na povratno informacijo ali smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili ali ne. Takrat, ko cilj dosežemo ali presežemo rečemo, da je rezultat pozitiven in takrat, ko cilja ne dosežemo, je rezultat negativen. Sam po sebi je rezultat le primerjava med cilji in realnostjo. Pomembnejše je, kaj bomo naredili potem.

Na zaključku, ko dosežemo pozitiven ali negativen rezultat je čas za ukrepe. Lahko nadaljujemo takšno delovanje in dosegamo vedno znova isti ali podoben rezultat ali pa nekaj spremenimo. Naloga vodje je, da v fazi regulacije spremeni parametre v povezavi s cilji. Lahko spremeni same cilje ali pa vpliva na dejavnike, ki vplivajo na doseganje ciljev – zaposleni, način dela, delovna sredstva, roki ipd.

Regulacija

Dober vodja razume, da aktivnosti lahko opazujemo. Vzame si čas za vodenje ljudi. Opazuje in vpliva na delovanja svojih zaposlenih tudi v fazi aktivnosti. To pomeni, da so vse aktivnosti, ki jih počnemo pri delu in širše, sestavljena iz precej velikega števila vedenj. Nekatera izmed vedenj so funkcionalna, druga so nefunkcionalna. In kadar želimo doseči cilj vodja ne ukrepa šele na koncu, ampak aktivno vpliva na način, da zaposleni po potrebi spreminjajo svoja vedenja. Tudi pri regulaciji delovanja zaposlenih so pomembni odnosi. Vodja lažje spreminja delovanje tistih zaposlenih,, s katerimi ima dober odnos kot tistih, s katerimi ima slab odnos. Logično, mar ne?

Opomba: Več o vedenjih si lahko preberete v članku Odgovornost vodje je, da skrbi za rezultat, ki je bil objavljen v poletni številki Obrtnika podjetnika.

Vodenje je vplivanje

Večina težav pri vodenju ne izhaja iz strokovnega področja temveč iz področja odnosov in vplivanja. Delo z ljudmi je nekaj najlepšega, a hkrati nekaj najtežjega. Prevečkrat se ljudje na navodilo odzovejo nefunkcionalno npr. naredijo po svoje, se upirajo, delajo počasi, so nemočni in pasivni. Marsikateri vodja poskusi vplivati enkrat, dvakrat, x-krat in ko njegov vpliv ne doseže namene naredi sam, ali da nalogo drugi osebi. Poskusite nov pristop vodenja, ki se začne še pred vodenjem. S svojimi zaposlenimi zgradite varno okolje, spoštovanje, zaupanje, sodelovanje in presenečeni boste, da se bo z boljšimi odnosi povečal tudi vaš vpliv. In s tem rezultat!

Članek avtorja Denisa Hilčerja je bil objavljen v septembrski številki Obrtnika podjetnika.