Posest ponovno dobiva sijaj

Družina Malgaj in Villa Fabiani

Malgajevi iz Trbovelj bodo prihodnje leto zabeležili že 125 let neprekinjene obrti v družini. Ob omembi priimka najprej pomislimo na bogato obrtniško tradicijo, ki je šla iz roda v rod. Od nekdaj kovačije in gostilne v Trbovljah, pa kasneje njihove avtoservisne dejavnosti in zadnjih 25 let še prodajne dejavnosti v Ljubljani in širše. V tem letu je družina Malgaj obeležila kar dva jubileja; 50. obletnico sodelovanja Franca Malgaja s Volkswagnom in še 25. obletnico Renaultove lokacije Avtohiše Malgaj v Ljubljani. Danes družina Malgaj povezuje tudi 100 zaposlenih v Trbovljah in Ljubljani, v družinski posel pa sta se vključili tudi obe Andrejevi hčerki. 

A z arhitektom z vizijo  v družini, se lahko tradicionalno družinsko življenje in posel obrne tudi drugače. Tako se zadnje čase ime Malgaj poleg avtomobilskega posla povezuje še s Krasom in še posebej z Villo Fabiani. Blanka in Andrej Malgaj sta namreč leta 2010 kupila razpadajoče vinogradniško posestvo v Kobdilju in se lotila smelega projekta oživitve legendarnega posestva, opevanega tudi v ljubezenskem romanu Murva Fabianijevih.

Tradicija je nekaj, kar Andrej in Blanka Malgaj neizmerno spoštujeta. In verjetno je to spoštovanje botrovalo odločitvi, da posestvu Fabianijevih vrneta nekdanji sijaj. Posestvo je bilo dokaj slabo ohranjeno, večina stavb na njem je propadala, a Malgajeva sta imela vizijo, kako ga obuditi v življenje. Tako že nekaj let veliko pozornosti posvečata revitalizaciji tega nekoč najpomembnejšega kmečkega gospodarstva na Krasu.

»Že ob prvem pogledu na dvorišče z večstoletno murvo, sem se zaljubila v to spečo lepotico. Tu je drugačen svet in posebne pozitivne energije,« je povedala Blanka, arhitektka po poklicu in srcu, ki je v svojem biroju Malgaj, ki ga vodi, pripravila tudi načrt revitalizacije. Gre za obsežen projekt, saj je celotno posestvo zaščiten kulturni spomenik, zato je obnova še zahtevnejša. Žal pri tem ne gre brez administrativnih zapletov. Kljub temu se Malgajeva ne dasta. Postopoma obnavljata posest in obujata nekoč mogočno kmečko gospodarstvo nazaj v življenje.

Rojstna domačija arhitekta Fabianija

Posestvo Villa Fabiani je bil nekoč mogočen večstoletni kmečki dvorec, ki je nastajal postopoma od 14. stoletja dalje, višek v svojem razvoju pa je dosegel leta 1865, ko je dobil izgled Ville Rustice, bogate kmetije po vzoru italijanskih vil z urejenimi vrtovi. Posestvo je takrat obsegalo kar 250 hektarov predvsem vinogradov pikolita in tokaja, polj ter pašnikov in gozdov, kmetijo pa je sestavljalo poleg osrednje vile še več kmetijskih objektov po obodu posesti, s stavbami, ki so ohranile nekdanja imena: konjušnica, oranžerija, faladur, kašča in šola. Villa Fabiani je danes poznana tudi kot rojstna domačija arhitekta prof. dr. Maksa Fabianija.

Zaščitni znak posesti je zagotovo tudi večstoletna murva, ki krasi osrednje dvorišče Fabianijeve vile. Je ena največjih in najstarejših murv na naših tleh. Njeno starost ocenjujejo na vsaj 400 do 600 let. Drevo se je razklalo v deblu na pol, zato so jo pred približno 40 leti okovali v jeklen obroč, ki ga drži skupaj. Kljub letom murva še vedno rodi bele murvice. Murva je tudi naslovna tema ljubezensko-zgodovinskega romana Murva Fabianijevih, ki jo je napisal Maksov nečak Renato Ferrari, ki opisuje življenje na Krasu pred 150 leti.

Pridelujejo gosposko vino

V prizadevanjih za oživitev in čim bolj avtentično revitalizacijo kulturnega spomenika sta Malgajeva veliko pozornosti namenila tudi revitalizaciji vrtne arhitekture in vinogradov. Te so ponovno zasadili s staro avtohtono trto pikolit, za katerega so značilni kompaktni grozdi z majhnimi jagodami, ki pa je malorodno, a zato izjemno aromatično. Vino s posestva Fabianijevih je bilo izjemno cenjeno, prodajali so ga celo na dunajski dvor. Danes je v vinogradu 10.000 trsov pikolita, za katere skrbita oskrbnika vinogradov Primož in Tadej Štoka. Za razliko od minulih časov, ko so pridelovali le sladko desertno vino iz sušenih jagod, pridelujejo danes tudi suho različico pikolita, negujejo pa tudi penino in pikolitino grapo.

Ne le na urejenih vinogradih, danes oko lahko počiva tudi na čudovitih rožnih vrtovih, ki si jih je kot dopolnitev urbanističnega koncepta in v okviru zaščitene vrtne arhitekture posestva zamislila Blanka Malgaj. Na posestvu raste več sto različnih vrtnic, skrb zanje pa je Blanka prepustila strokovnjakinji za vrtnice Bredi Čopi, predsednici društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. V maju in juniju, ko zacvetijo vrtnice v belo rožnatih odtenkih in diši zrak po Rožnem olju, potekajo na posestvu Rožni dnevi in vino. Sprehod pod latnikom do vodnega izvira ali med rožnimi vrtovi pa je posebno doživetje.

Vdahnili tudi vsebino

Ne le, da Malgajeva obnavljata postopoma kulturni spomenik, na noge ponovno postavljata celotno kmečko gospodarstvo. Kljub temu, da je občasno dostopno tudi širši javnosti, posestvo polnita z življenjem in vsebinami, zaradi katere je Villa postala zelo priljubljena kraška turistična točka. V Villi Fabiani tako organizirajo poroke, teambuildinge, konference, koncerte in razstave, vinske in gurmanske pokušine, pa tematske vikende, na primer za ženske s poudarkom na preventivi, zdravi prehrani in jogi, ter druge dogodke zaprtega tipa, hkrati pa posest občasno odpirajo tudi javnosti, ki si lahko ogleda posest ,vrtove in razstavo Maks Fabiani, arhitekt monarhije. Trenutno imajo v vili urejenih tudi šest sob, če je potreba po več, pa sodelujejo z lokalnimi ponudniki namestitev na Krasu.

Revitalizacija in oživitev posestva je, kot sta povedala Malgajeva, dodobra spremenil tudi način življenja družine in jo tudi dodatno povezal. Vendar pa revitalizacija še ni končana.

Nekaj stavb zaradi dovoljenj žal še ni obnovljenih. Naslednja stavba za obnovo bo na vrsti nekdanja konjušnica, v kateri bo prostor dobil muzej starodobnikov, ki jih že vrsto let zbira Andrej, obnavlja pa oče Franc,in tehnične dediščine ter starih obrti, povezanih z avtoservisno dejavnostjo, katere del je 125 let tudi družina Malgaj.

Villa Fabiani se tako prebuja v novo kmetijsko, kulturno in turistično življenje in postaja povezovalec razvoja turizma tudi na Krasu. Štanjel, ki je močno povezan z Maksom Fabianijem in z njegovo tematsko potjo, ki povezuje Štanjel z Kobdiljem, že zdaj pripelje turiste pred vrata posestva. Kljub velikemu povpraševanju, vila ni prosto dostopna in se je za obisk potrebno najaviti. Prav ta občasna dostopnost v Villi Fabiani ohranja spokoj in mir, ki ga danes ob prenaseljenosti in prenatrpanosti prostora z turisti redko najdemo in pogrešamo in prav v tem je njeno bogastvo. Več informacij za Villo Fabiani v Kobdilju, Štanjel na Krasu najdete na njihovi facebook strani.

»Vinograniška posest Villa Fabiani prav zaradi nekdanje pomembnosti in prepoznavnosti postaja ena od ključnih turističnih točk na tem območju Krasa in lahko poleg Štanjela postane vlečni konj razvoja turizma na Krasu. Ob tem vidim priložnosti za sodelovanje in povezovanje različnih ponudnikov turističnih in s turizmom povezanih produktov, za kar jih vabimo, da se nam v projektu oživitve Ville Fabiani tudi pridružijo,« še dodaja Blanka Malgaj.

Eva Mihelič