Trend spremembe svetovnega reda dobiva vedno večji zagon

Svetovni red, ki ga poznamo zadnjih 75 let od zadnjega večjega svetovnega konflikta (prva in posebej druga svetovna vojna), je trenutno na veliki preizkušnji. Po drugi svetovni vojni se je namreč uredil nov monetarni sistem z ameriškim dolarjem kot svetovno valutno rezervo ter Ameriko kot imperijem, ki je vodil in usmerjal večji del svetovnega gospodarstva, ekonomije in politike.

V svetovnem gospodarstvu se v zadnjih letih pojavljajo nove moči, ki želijo imeti besedo pri tem, kako se stvari vodijo. To predstavlja vedno večji izziv, a je po drugi strani povsem pričakovano. Zakaj? Velik del sveta, ki je z globalizacijo postal velik igralec, namreč ni podpisal ali se strinjal s pravili, ki so jih postavili po drugi svetovni vojni, in ta del sveta zdaj želi, da svetovno gospodarstvo deluje drugače.

V zadnjih desetletjih so ZDA postale in ostale nesporna svetovna gospodarska sila, s čimer so prevladali tudi njihova vizija in pravila. A vzpon Kitajske pa tudi Indije, Rusije in Brazilije v zadnjih letih ni ostal neopažen. Posebej Kitajska, ki v zadnjih tednih pospešeno krepi svoja zavezništva, se po vseh kazalcih kaže kot resen igralec za prevzem vloge novega imperija z novo svetovno valutno rezervo.

A še preden pridemo do sedanjih dogodkov, moramo osvetliti zgodovinski okvir, ki je okronal Ameriko in čas, ko je ameriški dolar postal svetovna valutna rezerva. To je namreč obdobje, v katerem smo živeli do danes.

Temelji za trenutni svetovni red so bili postavljeni po drugi svetovni vojni

Leta 1944, še sredi druge svetovne vojne, so se delegati iz 44 zavezniških držav zbrali v Bretton Woodsu, kjer so oblikovali nov monetarni sistem, ki vse do danes ureja finančne odnose med državami. To je bil začetek novega reda z Ameriko kot prevladujočo finančno in gospodarsko silo. Kasneje, leta 1948, je nastal tudi sporazum o carinah in trgovini (GATT), ki je določil pravila, ki urejajo svetovni trgovinski sistem.

Le leto kasneje, leta 1949, so se položili prvi temelji za organizacijo NATO, kjer so države ustanoviteljice potrdile pravico do individualne ali kolektivne obrambe. Leta 1951 pa je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, ki je zaznamovala začetek Evropske unije – to je bil eden ključnih korakov za zagotavljanje miru na Evropski celini.

Od tam naprej je predvsem Amerika pridobila izjemen svetovni vpliv – vse mednarodne inštitucije, ki jih poznamo danes na področju monetarne ureditve, so nastale v tistem času in okrepile vpliv Amerike preko dolarja kot svetovne valutne rezerve. A v zadnjih letih in predvsem v zadnjih tednih smo priče največji »dedolarizaciji« s strani BRICS držav, ki si prizadevajo okrepiti vlogo kitajskega juana v svetovni trgovini s surovinami in izdelki.

Kitajska – nov imperij?

Kitajska prisotnost se s tem na svetovnem prizorišču iz leta v leto povečuje, s čimer izziv obstoječemu svetovnemu redu postaja vse večji. Trenutne napetosti bodo zagotovo vodile v dolgoročno preureditev svetovnega gospodarstva z novimi pravili in novim razmišljanjem. To bo vsekakor imelo velike posledice za finančne trge, zlasti za ameriški dolar, nanj vezane državne obveznice itn.

Ne le Kitajska, države z novo gospodarsko močjo zahtevajo vedno več besede pri vodenju sveta in pravilih, ki urejajo mednarodne odnose. Cilj teh držav je v zmanjšanju moči dolarja in preoblikovanje sveta po novi viziji, kjer bodo udeleženi vsi trenutni igralci na svetovnem parketu.

Ali bomo v nastajajočem novem svetu spremljali tri velike regije: Ameriko, Evropsko unijo in Kitajsko (s celotno Azijo) ali bomo spremljali zgolj svet, ki bo združen v dva bloka – eden, ki bo naklonjen ZDA, in drugi, ki bo naklonjen Kitajski, je zdaj veliko vprašanje.

Napetosti, ki jih zdaj lahko spremljamo na geopolitičnem parketu so sestavni del menjave novega reda – tako je bilo vedno v zgodovini pri prenosu moči iz Nizozemcev na Britance, nato iz Britancev na Ameriko in zdajšnji proces, ki ga lahko spremljamo vsakodnevno. Vzpon Kitajske in zaton ZDA se kaže v vseh objektivnih primerjavah in indikatorjih obeh velesil trenutno. 

Močan vpliv na tehnologijo, dobavne verige in surovine

Posledice menjave novega reda bodo občutno vplivale predvsem na sledeča tri področja: tehnologija, dobavne verige in surovine.

Tehnologija – le-ta prinaša gospodarsko in politično moč. Lep primer lahko spremljamo v teh trenutkih, ko se ZDA in Kitajska »borita« za prevlado nad polprevodniki (mimogrede, največji proizvajalci polprevodnikov so na Tajvanu). Ti nepogrešljivi čipi se uporabljajo v skoraj vseh električnih napravah in so hrbtenica nastajajočih novih tehnologij, recimo umetne inteligence. Omenjeni sektor se vedno bolj poudarja kot sektor, ki je bistvenega pomena za obrambo, nacionalno varnost in prihodnjo gospodarsko rast.

Dobavne verige – ne le covid-19, že sama želja po prednosti pri določenih ključnih surovinah postavlja vprašanje proste trgovine v prihodnosti. Že danes se mora večina podjetij prilagoditi drugačnemu okolju, kjer imajo politični vplivi veliko besedo pri odločanju o razporejanju virov in surovin. Težave v dobavnih verigah vplivajo tudi na inflacijo – globalizacija, ki je poskrbela za pritok poceni blaga in delovne sile, se s prekinitvijo dobavnih verig zmanjšuje in vpliva inflacijsko na cene – kar lahko opazimo že več kot leto dni.

Surovine – vojna v Ukrajini je Evropo in svet opomnila na to, od kje smo pridobivali poceni surovine. Večina držav – skladno z agendo – zdaj tako povečuje varnost oskrbe z energijo na drugačen način – tudi s prehodom na obnovljive vire energije. Ne le litij, baker ali redke zemlje, za vzpostavljanje nove energetske infrastrukture bomo potrebovali še kakšno drugo surovino.

Vojna?

Objektiven pogled v preteklost nam pove, da je menjavo vodilnega svetovnega imperija ter spremembo svetovnega reda do sedaj vedno spremljala tudi vojna. Nenazadnje sta 1. in 2. svetovna vojna obeležili zadnjo večjo spremembo in prenos moči iz Velike Britanije na ZDA.

Vojna danes med ZDA in Kitajsko že poteka – predvsem pri trgovanju, dobavnih verigah in oskrbovanju s surovinami. Vprašanje je, ali bosta pri tako tehnološko pomembnem vprašanju, kot je proizvodnja polprevodnikov na Tajvanu, sprti strani našli miren dogovor. Če ne, bi lahko bili priče novemu vojnemu žarišču, ki bo zelo močno vplivalo na svetovno gospodarstvo.

Investicije

V razmerah velikih geopolitičnih sprememb, ki se dogajajo v povprečju na slabih 100 let, se je v zgodovini sila dobro izkazalo fizično zlato. Plemenita kovina je večino večjih gospodarskih in finančnih pretresov nudila vlagateljem dobro zaščito, v nekaterih primerih je tudi srebro dobro odigralo svojo vlogo.

V istem rangu so – glede na trenuten trg – zanimiva opcija za investicije tudi surovine. Ne le prekinjene dobavne verige, dodatni inflacijski pritiski in povečano povpraševanje lahko določene investicije znotraj surovinskega sektorja poženejo precej navzgor.

Trenutne geopolitične spremembe ne smemo gledati samo z vidika politike in gospodarstva, marveč tudi monetarne situacije. Težave ameriškega dolarja znajo pripeljati do dolžniške krize (bančni sektor in obveznice), s čimer se lahko vprašamo, kje bo kapital v tem primeru iskal zaščito.

Zato ne smemo podcenjevati tudi delniškega sektorja, torej perspektivnih podjetij, ki bodo dobro prenesla geopolitične premike. V luči vzpona Kitajske in nekaterih novih držav bi bilo smiselno razmisliti o primerni geografski razpršitvi delnic (ali ETF skladov). Zgodovina nas namreč uči tudi to, da so borzni trgi po vojnih razmerah in težkih situacijah najboljše donose vlagateljem nudili v državi, ki je s spremembo postala nov vodilni svetovni imperij z novo svetovno valutno rezervo.

Članek avtorja Matjaža Štamulaka, neodvisnega finančnega svetovalca in predavatelj (www.cresus.si) je bil objavljen v reviji Obrtnik podjetnik