Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnega portala MojObrtnik. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
Podjetno

Zlato, srebro in surovine – konec dolgega spanca?

oktober 2019  |   Matjaž Štamulak

Investirati je treba takrat, ko je poceni!

Rek Warrena Buffeta, da je treba kupovati naložbe takrat, ko so poceni, žal upošteva le manjšina. Človeška psihologija in predvsem medijski aparat v zadnjih letih vedno bolj onemogočata pravilne finančne odločitve, da bi večina investitorjev kupovala takrat, ko je nizko, in prodajala takrat, ko so naložbe visoko.

Nič drugače ni namreč z investicijami v zlato, srebro in surovine. Zaradi padajočih cen od leta 2011 dalje je naložbeni razred plemenitih kovin in surovin povsem izginil z radarja večine investitorjev, prav tako so se povsem zmanjšala medijska poročila, vezana na omenjena dva naložbena razreda. A v ozadju se je dogajalo marsikaj in znalo bi vas presenetiti, če vam izdam, da je zlato že nekaj časa v rastočem trendu (letos je v evrih ob koncu junija zlato doseglo že kar 11,4-odstotni letni donos). Zlato je tako doseglo svoj 5-letni vrh in nič ne kaže, da se bo rast ustavila. Zelo podobni premiki se dogajajo tudi na ceni srebra, ki je od leta 2011 padla veliko bolj, ter prav tako pri drugih surovinskih naložbah.

Kot vse kaže, so se v zadnjih mesecih potrdila pričakovanja, da so zlato, srebro in preostale surovine pred večjim cenovnim prebojem navzgor in vstopom v nov naraščajoči trend. Zdaj bo tako zelo pomembno predvsem to, koliko odstotkov vašega premoženja je v tem naložbenem razredu, kdaj ste kupovali in najpomembneje – kdaj bo treba del dobičkov na tem trgu unovčiti in poiskati nove naložbene priložnosti.

Del premoženja vsekakor v surovine in plemenite kovine

Potrjuje se usmeritev, ki sem jo dal večini vlagateljev v zadnjih letih, da je treba del premoženja posameznika nujno razpršiti tudi v naložbeni sektor plemenitih kovin in surovin – bodisi kot naložbo v fizične plemenite kovine ali preko ETF-skladov ali direktnega nakupa delnic najboljših proizvajalcev surovin. Zadnja leta so nam namreč omogočila izrazite poceni nakupe in postavila naša psihološka pričakovanja na test. Večina ljudi namreč ne želi čakati na donose, in ker so omenjeni trgi vztrajno padali in padali, skoraj nihče več ni verjel v to, da se lahko ti trgi še kdaj sploh »poberejo«.

V kakšni obliki naj bi posamezniki investirali v trg zlata, srebra in surovin, je odvisno od pričakovanj in naravnanosti do tveganja ter predvsem od stroškovne učinkovitosti, davčnih vidikov in tveganj. Ni preprostega nasveta, ki bi veljal za vse ljudi enako, zato naj tudi za vas velja, da se je dobro pozanimati o različnih prednostih in slabostih investicij v surovine in plemenite kovine. Velja nenapisano pravilo, da je dobro imeti sredstva, ki so namenjena v ta dva naložbena razreda, v prvi vrsti smiselno razporejena med fizične plemenite kovine z urejeno hrambo. Nato pa je treba drugi del sredstev razporediti med najboljše ETF-sklade s tega področja, zadnji del sredstev pa vsekakor mora biti investiran v najboljša rudarska podjetja, ki kovine in surovine pridobivajo. Tukaj bo načeloma potencialni donos največji, a so tukaj prisotna tudi največja tveganja.

Medvedji trendi omogočajo bikovske trende

Padanje cen plemenitih kovin in surovin od leta 2011 dalje je marsikaterega vlagatelja, ki je bil s prevelikim deležem svojega premoženja razpršen izključno v ta dva naložbena razreda, povsem dotolklo. Srebro je namreč od najvišjih doseženih cen izgubilo preko 80 % svoje vrednosti, nekatere surovinske delnice pa še veliko več. A rastočih cen ni brez predhodnih padcev in prav tako ni padcev, če se prej ne zgodijo rastoče cene.

Samo padanje cen plemenitih kovin in surovin je trajalo dolgo in zaradi tega so se »karte« na teh trgih povsem premešale. Ne le, da je v tem času propadla večina »nerentabilnih« rudnikov, tudi obstoječi velikani so imeli nemalo težav s padanjem cen surovin, ki jih iščejo in kopljejo.

Seveda se ob naraščajočih geopolitičnih napetostih, vse višjem zadolževanju in neomejeni ponudbi denarja s strani centralnih bank zlato, srebro in surovine spet kažejo kot tisto, kar so vedno bile – zelo varno zatočišče v časih političnih napetosti, visoke inflacije in neobvladovanja dolgov.

Surovine so še vedno ekstremno podcenjene – in »veliki fantje« to vedo!

Primerjava trenutnega stanja indeksa S&P 500, ki sledi 500 največjim ameriškim podjetjem, in indeksa, sestavljenega iz različnih surovin, nam dokazuje, da so generalni delniški trgi trenutno ekstremno visoko in surovine prav nasprotno – ekstremno nizko. To samo po sebi še ne daje nobene garancije, da bodo zaradi tega v prihodnosti generalni trgi padali in surovine samo rastle – teh morebitnih razpletov v prihodnosti je več, a s tem dobivamo jasen signal, da bo v prihodnjih letih treba delež naložb v plemenite kovine in surovine v portfelju povečati.

Ameriški pregovor pravi »Follow the money!« in pomeni, da je pri naložbenih odločitvah danes dobro preveriti tudi, kam se premika tako imenovani »smart money« oziroma denar velikih investitorjev, bank, bogatih posameznikov itn. Ne le kripto, ki je sicer zgodba povsem zase, ampak centralne banke, milijonarji, milijarderji in posamezne države znova – po kar nekaj letih premora, ponovno močno investirajo prav v zlato in surovine.

Poročilo dokazuje, da so letos centralne banke in določene države investirale daleč največ sredstev v zlato. Konkretno: v prvem četrtletju letos se beležijo največje investicije v zlato v zadnjih šestih letih. Ne le Kitajska, ki absolutno vodi po količini novo pridobljenega zlata, veliko investirajo tudi Turčija, Rusija, Katar, celo Kolumbija itn. Težave dolarja, kot svetovne valutne rezerve, in stopnja, po kateri Amerika povečuje svoj dolg, pomenita dodatno negotovost za trg ameriških obveznic.

Zgodovina dokazuje, da se vse svetovne rezervne valute enkrat zamenjajo. Kar ostane vedno, je zlato. In veliki fantje to vedo! Še posebej se očitno pripravljajo na scenarij, da bi lahko naše valute v prihodnosti krepko izgubile na vrednosti in v takšnem primeru bo nujno treba imeti v svojem portfelju zlato, surovine, delnice, ETF-sklade, kriptovalute in vsekakor čim manj denarnih naložb.

Ah, saj inflacije ni nikjer, po statistikah je vse okej!

Pa je to res? Ste v zadnjem času mogoče primerjali, koliko zapravite danes za osnovne življenjske potrebščine in koliko ste za njih zapravili pred recimo tremi leti? Ali danes za isto vsoto denarja – recimo 50 evrov, prinesete iz trgovine več ali manj? Ali lahko danes za enako vsoto denarja koristite enake storitve, ki ste jih koristili pred tremi ali petimi leti? Ali ste si mogoče izračunali, koliko odstotkov vašega družinskega proračuna ste pred 5 leti namenili za osnovne življenjske stroške (plačilo položnic za bivanje + nakup hrane in goriva) in koliko odstotkov temu namenjate danes? Je vaša plača v tem času prav tako porasla kot vse preostalo, kar morate kupovati ali plačevati?

Seveda ne. Ker inflacija je že na delu, in to zelo. Le statistika in statistična inflacija, za katero skrbijo v političnih in bančnih krogih, je še vedno povsem pod nadzorom. A vedeti morate, da obstaja velika razlika med statistično in realno inflacijo. Vas statistična inflacija načeloma sploh ne zanima, ker na vas ne vpliva. Računajte si, koliko znaša vaša realna inflacija. Ko boste naredili izračun, pa morate za zaščito pred upadanjem kupne moči vašega denarja narediti naslednji korak. Izbrati morate naložbe, ki vam bodo zaščitile kupno moč in morebiti celo povečale vrednost vašega denarja. Le v tem primeru boste namreč na dolgi rok bogatejši. Nasprotne opcije si namreč, verjamem, niti približno ne želite.

In zato se ne čudite, če bo splošno mnenje javnosti glede investiranja dela vašega premoženja v zlato, srebro in preostale surovine še vedno nenaklonjeno, mogoče celo odklonilno. Ob tem se spomnite na golo dejstvo, da se dobiček vedno ustvarja pri poceni nakupu in takrat, ko tega ne počne večina!

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec, www.cresus.si

Prijavite se na e-novice,
obveščali vas bomo o novostih
PRIJAVA


©2017-2019 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane.
Podjetno

Zlato, srebro in surovine – konec dolgega spanca?

oktober 2019  |   Matjaž Štamulak

Investirati je treba takrat, ko je poceni!

Rek Warrena Buffeta, da je treba kupovati naložbe takrat, ko so poceni, žal upošteva le manjšina. Človeška psihologija in predvsem medijski aparat v zadnjih letih vedno bolj onemogočata pravilne finančne odločitve, da bi večina investitorjev kupovala takrat, ko je nizko, in prodajala takrat, ko so naložbe visoko.

Nič drugače ni namreč z investicijami v zlato, srebro in surovine. Zaradi padajočih cen od leta 2011 dalje je naložbeni razred plemenitih kovin in surovin povsem izginil z radarja večine investitorjev, prav tako so se povsem zmanjšala medijska poročila, vezana na omenjena dva naložbena razreda. A v ozadju se je dogajalo marsikaj in znalo bi vas presenetiti, če vam izdam, da je zlato že nekaj časa v rastočem trendu (letos je v evrih ob koncu junija zlato doseglo že kar 11,4-odstotni letni donos). Zlato je tako doseglo svoj 5-letni vrh in nič ne kaže, da se bo rast ustavila. Zelo podobni premiki se dogajajo tudi na ceni srebra, ki je od leta 2011 padla veliko bolj, ter prav tako pri drugih surovinskih naložbah.

Kot vse kaže, so se v zadnjih mesecih potrdila pričakovanja, da so zlato, srebro in preostale surovine pred večjim cenovnim prebojem navzgor in vstopom v nov naraščajoči trend. Zdaj bo tako zelo pomembno predvsem to, koliko odstotkov vašega premoženja je v tem naložbenem razredu, kdaj ste kupovali in najpomembneje – kdaj bo treba del dobičkov na tem trgu unovčiti in poiskati nove naložbene priložnosti.

Del premoženja vsekakor v surovine in plemenite kovine

Potrjuje se usmeritev, ki sem jo dal večini vlagateljev v zadnjih letih, da je treba del premoženja posameznika nujno razpršiti tudi v naložbeni sektor plemenitih kovin in surovin – bodisi kot naložbo v fizične plemenite kovine ali preko ETF-skladov ali direktnega nakupa delnic najboljših proizvajalcev surovin. Zadnja leta so nam namreč omogočila izrazite poceni nakupe in postavila naša psihološka pričakovanja na test. Večina ljudi namreč ne želi čakati na donose, in ker so omenjeni trgi vztrajno padali in padali, skoraj nihče več ni verjel v to, da se lahko ti trgi še kdaj sploh »poberejo«.

V kakšni obliki naj bi posamezniki investirali v trg zlata, srebra in surovin, je odvisno od pričakovanj in naravnanosti do tveganja ter predvsem od stroškovne učinkovitosti, davčnih vidikov in tveganj. Ni preprostega nasveta, ki bi veljal za vse ljudi enako, zato naj tudi za vas velja, da se je dobro pozanimati o različnih prednostih in slabostih investicij v surovine in plemenite kovine. Velja nenapisano pravilo, da je dobro imeti sredstva, ki so namenjena v ta dva naložbena razreda, v prvi vrsti smiselno razporejena med fizične plemenite kovine z urejeno hrambo. Nato pa je treba drugi del sredstev razporediti med najboljše ETF-sklade s tega področja, zadnji del sredstev pa vsekakor mora biti investiran v najboljša rudarska podjetja, ki kovine in surovine pridobivajo. Tukaj bo načeloma potencialni donos največji, a so tukaj prisotna tudi največja tveganja.

Medvedji trendi omogočajo bikovske trende

Padanje cen plemenitih kovin in surovin od leta 2011 dalje je marsikaterega vlagatelja, ki je bil s prevelikim deležem svojega premoženja razpršen izključno v ta dva naložbena razreda, povsem dotolklo. Srebro je namreč od najvišjih doseženih cen izgubilo preko 80 % svoje vrednosti, nekatere surovinske delnice pa še veliko več. A rastočih cen ni brez predhodnih padcev in prav tako ni padcev, če se prej ne zgodijo rastoče cene.

Samo padanje cen plemenitih kovin in surovin je trajalo dolgo in zaradi tega so se »karte« na teh trgih povsem premešale. Ne le, da je v tem času propadla večina »nerentabilnih« rudnikov, tudi obstoječi velikani so imeli nemalo težav s padanjem cen surovin, ki jih iščejo in kopljejo.

Seveda se ob naraščajočih geopolitičnih napetostih, vse višjem zadolževanju in neomejeni ponudbi denarja s strani centralnih bank zlato, srebro in surovine spet kažejo kot tisto, kar so vedno bile – zelo varno zatočišče v časih političnih napetosti, visoke inflacije in neobvladovanja dolgov.

Surovine so še vedno ekstremno podcenjene – in »veliki fantje« to vedo!

Primerjava trenutnega stanja indeksa S&P 500, ki sledi 500 največjim ameriškim podjetjem, in indeksa, sestavljenega iz različnih surovin, nam dokazuje, da so generalni delniški trgi trenutno ekstremno visoko in surovine prav nasprotno – ekstremno nizko. To samo po sebi še ne daje nobene garancije, da bodo zaradi tega v prihodnosti generalni trgi padali in surovine samo rastle – teh morebitnih razpletov v prihodnosti je več, a s tem dobivamo jasen signal, da bo v prihodnjih letih treba delež naložb v plemenite kovine in surovine v portfelju povečati.

Ameriški pregovor pravi »Follow the money!« in pomeni, da je pri naložbenih odločitvah danes dobro preveriti tudi, kam se premika tako imenovani »smart money« oziroma denar velikih investitorjev, bank, bogatih posameznikov itn. Ne le kripto, ki je sicer zgodba povsem zase, ampak centralne banke, milijonarji, milijarderji in posamezne države znova – po kar nekaj letih premora, ponovno močno investirajo prav v zlato in surovine.

Poročilo dokazuje, da so letos centralne banke in določene države investirale daleč največ sredstev v zlato. Konkretno: v prvem četrtletju letos se beležijo največje investicije v zlato v zadnjih šestih letih. Ne le Kitajska, ki absolutno vodi po količini novo pridobljenega zlata, veliko investirajo tudi Turčija, Rusija, Katar, celo Kolumbija itn. Težave dolarja, kot svetovne valutne rezerve, in stopnja, po kateri Amerika povečuje svoj dolg, pomenita dodatno negotovost za trg ameriških obveznic.

Zgodovina dokazuje, da se vse svetovne rezervne valute enkrat zamenjajo. Kar ostane vedno, je zlato. In veliki fantje to vedo! Še posebej se očitno pripravljajo na scenarij, da bi lahko naše valute v prihodnosti krepko izgubile na vrednosti in v takšnem primeru bo nujno treba imeti v svojem portfelju zlato, surovine, delnice, ETF-sklade, kriptovalute in vsekakor čim manj denarnih naložb.

Ah, saj inflacije ni nikjer, po statistikah je vse okej!

Pa je to res? Ste v zadnjem času mogoče primerjali, koliko zapravite danes za osnovne življenjske potrebščine in koliko ste za njih zapravili pred recimo tremi leti? Ali danes za isto vsoto denarja – recimo 50 evrov, prinesete iz trgovine več ali manj? Ali lahko danes za enako vsoto denarja koristite enake storitve, ki ste jih koristili pred tremi ali petimi leti? Ali ste si mogoče izračunali, koliko odstotkov vašega družinskega proračuna ste pred 5 leti namenili za osnovne življenjske stroške (plačilo položnic za bivanje + nakup hrane in goriva) in koliko odstotkov temu namenjate danes? Je vaša plača v tem času prav tako porasla kot vse preostalo, kar morate kupovati ali plačevati?

Seveda ne. Ker inflacija je že na delu, in to zelo. Le statistika in statistična inflacija, za katero skrbijo v političnih in bančnih krogih, je še vedno povsem pod nadzorom. A vedeti morate, da obstaja velika razlika med statistično in realno inflacijo. Vas statistična inflacija načeloma sploh ne zanima, ker na vas ne vpliva. Računajte si, koliko znaša vaša realna inflacija. Ko boste naredili izračun, pa morate za zaščito pred upadanjem kupne moči vašega denarja narediti naslednji korak. Izbrati morate naložbe, ki vam bodo zaščitile kupno moč in morebiti celo povečale vrednost vašega denarja. Le v tem primeru boste namreč na dolgi rok bogatejši. Nasprotne opcije si namreč, verjamem, niti približno ne želite.

In zato se ne čudite, če bo splošno mnenje javnosti glede investiranja dela vašega premoženja v zlato, srebro in preostale surovine še vedno nenaklonjeno, mogoče celo odklonilno. Ob tem se spomnite na golo dejstvo, da se dobiček vedno ustvarja pri poceni nakupu in takrat, ko tega ne počne večina!

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec, www.cresus.si

Prijavite se na e-novice,
obveščali vas bomo o novostih
PRIJAVA


©2017-2019 Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane.